1Ki 18 | SloKJV | STEP | Po mnogih dneh se je pripetilo, da je Gospodova beseda prišla k Eliju v tretjem letu, rekoč: „Pojdi, pokaži se Ahábu in jaz bom na zemljo poslal dež.“

1 Kings 18

18. Poglavje

1 Po mnogih dneh ^{▼▼[Okoli leta 906 pred Kristusom.]} se je pripetilo, da je Gospodova beseda prišla k Eliju v tretjem letu, rekoč: „Pojdi, pokaži se Ahábu in jaz bom na zemljo poslal dež.“ 2 Elija je odšel, da se pokaže Ahábu. Tam v Samariji pa je bila huda lakota. 3 Aháb je poklical Obadjá, ^{▼▼Obadjá: hebr. Obadiahu; [Obadjá: hebr. služeč Jahveju.]} ki je bil voditelj ^{▼▼voditelj…: hebr. nad njegovo hišo.} njegove hiše. (Torej Obadjá se je silno bal Gospoda. 4 Kajti to je bilo tako, ko je Jezabela ^{▼▼Jezabela: hebr. Izebela.} iztrebila Gospodove preroke, da je Obadjá vzel sto prerokov in jih po petdeset skril v votlino in jih hranil s kruhom in vodo.) 5 Aháb je rekel Obadjáju: „Pojdi v deželo, k vodnim studencem in k vsem potokom. Morda bomo lahko našli travo, da rešimo ^{▼▼rešimo…: hebr. se ne odrežemo od živali.} konje in mule žive, da ne izgubimo vseh živali.“ 6 Tako sta med njiju razdelila deželo, da gresta skoznjo. Aháb je sam odšel eno pot, Obadjá pa je odšel drugo pot.

7 Ko je bil Obadjá na poti, glej, ga je srečal Elija. Ta ga je spoznal in padel na svoj obraz ter rekel: „Ali si ti, moj gospod Elija?“ 8 Odgovoril mu je: „Jaz sem. Pojdi, povej svojemu gospodu: ‚Glej, Elija je tukaj.‘“ 9 Rekel je: „Kaj sem grešil, da hočeš svojega služabnika izročiti v Ahábovo roko, da me ubije? 10 Kakor živi Gospod, tvoj Bog, ni ne naroda ne kraljestva, kamor moj gospod ni poslal, da te poiščejo. In ko so rekli: ‚Njega ni tukaj,‘ je od kraljestva in naroda vzel prisego, da te niso našli. 11 In sedaj praviš: ‚Pojdi, povej svojemu gospodu: ‚Glej, Elija je tukaj.‘‘ 12 Takoj ko odidem od tebe se bo zgodilo, da te bo Gospodov Duh odnesel ne vem kam. Ko pridem in povem Ahábu in te ne bo mogel najti, bo tako, da me bo ubil. Vendar se jaz, tvoj služabnik, od svoje mladosti bojim Gospoda. 13 Mar ni bilo povedano mojemu gospodu kaj sem storil, ko je Jezabela usmrtila Gospodove preroke, kako sem skril sto mož, Gospodovih prerokov, po petdeset v votlino in jih hranil s kruhom in vodo? 14 Sedaj pa praviš: ‚Pojdi, povej svojemu gospodu: ‚Glej, Elija je tukaj‘ in me bo ubil.“ 15 Elija je rekel: „Kakor živi Gospod nad bojevniki, pred katerim stojim, se mu bom danes zagotovo pokazal.“ 16 Tako je Obadjá odšel, da sreča Ahába in mu povedal, in Aháb je odšel, da sreča Elija.

17 Pripetilo se je, ko je Aháb zagledal Elija, da mu je Aháb rekel: „Si ti ta, ki nadleguje Izraela?“ 18 In ta je odgovoril: „Nisem jaz nadlegoval Izraela, temveč ti in hiša tvojega očeta v tem, da ste zapustili Gospodove zapovedi, ti pa si sledil Báalom. 19 Zdaj torej pošlji in zberi k meni ves Izrael na goro Karmel in štiristo petdeset Báalovih prerokov in štiristo Ašerinih prerokov, ki jedo za Jezabelino mizo.“ 20 Tako je Aháb poslal k vsem Izraelovim otrokom in preroke skupaj zbral h gori Karmel.

21 Elija je prišel k vsemu ljudstvu in rekel: „Doklej omahujete med dvema možnostma? ^{▼▼možnostma: ali, mislima.} Če Gospod je Bog, sledite njemu, toda če Báal, potem sledite njemu.“ Ljudstvo pa mu ni odgovorilo niti besede. 22 Potem je Elija rekel ljudstvu: „Jaz, celó samo jaz sem ostal Gospodov prerok, toda Báalovih prerokov je štiristo petdeset mož. 23 Naj nam torej dajo dva bikca in naj si enega bikca izberejo zase, ga razrežejo na koščke in ga položijo na les in pod njim ne podtaknejo ognja, jaz pa bom pripravil drugega bikca in ga položil na les in pod njim ne podtaknem ognja. 24 Kličite k imenu svojih bogov, jaz pa bom klical h Gospodovemu imenu. Bog, ki odgovarja z ognjem, naj bo on Bog.“ Vse ljudstvo je odgovorilo in reklo: „To ^{▼▼To…: hebr. Beseda je dobra.} je dobro rečeno.“ 25 § Elija je Báalovim prerokom rekel: „Izberite si enega bikca zase in tega pripravite najprej, kajti vas je mnogo, in kličite ime svojih bogov, toda spodaj ne podnetite ognja.“ 26 Vzeli so bikca, ki jim je bil dan in ga pripravili in od jutra do poldneva klicali k Báalovemu imenu, rekoč: „Oh Báal, usliši ^{▼▼usliši…: ali, odgovori nam.} nas.“ Toda ni bilo nobenega glasu niti nikogar, da bi odgovoril. In poskakovali ^{▼▼poskakovali…: ali, skakali so gor in dol pri oltarju.} so na oltarju, ki je bil narejen. 27 Pripetilo se je opoldan, da jih je Elija zasmehoval in rekel: „Glasno ^{▼▼Glasno: hebr. Z močnim glasom.} vpijte, kajti on je bog; ali klepeta ^{▼▼klepeta: ali, meditira.} ali ^{▼▼ali: ali, ima zalezovanje.} zalezuje ali je na potovanju ali morda spi in mora biti prebujen.“ 28 Glasno so vpili in se po svoji navadi rezali z noži in nožiči, dokler ni po njih lila ^{▼▼lila: hebr. tekla.} kri. 29 Pripetilo se je, ko je sredina dneva minila in so prerokovali do časa darovanja ^{▼▼darovanja…: hebr. dvigovanja.} večerne daritve, da tam ni bilo niti glasu niti odgovora, niti nikogar, ki bi upošteval. ^{▼▼upošteval: hebr. dal pozornost.} 30 Elija je rekel vsemu ljudstvu: „Pridite bliže k meni.“ In vse ljudstvo je prišlo bliže k njemu. Popravil je Gospodov oltar, ki je bil razbit. 31 Elija je vzel dvanajst kamnov, glede na število rodov Jakobovih sinov, kateremu je prišla Gospodova beseda, rekoč: „Izrael ^p bo tvoje ime.“ 32 S kamni je v Gospodovem imenu zgradil oltar, in okoli oltarja naredil jarek, tako velik, da bi lahko vseboval dve meri semen. 33 Les je postavil v red in bikca razsekal na koščke, ga položil na les in rekel: „Napolnite štiri sodčke z vodo in jih izlijte na žgalno daritev in na les.“ 34 Rekel je: „To storite drugič.“ In to so storili drugič. Rekel je: „To storite tretjič.“ In to so storili tretjič. 35 Voda je tekla ^{▼▼tekla: hebr. šla.} naokoli oltarja in tudi jarek je napolnil z vodo. 36 Ob času darovanja večerne daritve se je pripetilo, da se je približal prerok Elija in rekel: „Gospod, Bog Abrahama, Izaka in Izraela, naj bo to znano ta dan, da si ti Bog v Izraelu in da sem jaz tvoj služabnik in da sem vse te stvari storil na tvojo besedo. 37 Prisluhni mi, oh Gospod, prisluhni mi, da bo to ljudstvo lahko vedelo, da si ti Gospod Bog, ki si njihova srca ponovno obrnil nazaj.“ 38 Potem je padel Gospodov ogenj in použil žgalno daritev, les, kamne, prah in polizal vodo, ki je bila v jarku. 39 Ko je vse ljudstvo to videlo, so padli na svoje obraze in rekli: „Gospod, on je Bog; Gospod, on je Bog.“ 40 Elija jim je rekel: „Primite ^{▼▼Primite: ali, Zgrabite.} Báalove preroke, naj nobeden izmed njih ne pobegne.“ Prijeli so jih in Elija jih je odvedel dol k potoku Kišónu in jih tam usmrtil.

41 Elija je rekel Ahábu: „Vstani, jej in pij, kajti tam je zvok ^{▼▼zvok…: ali, glas zvoka dežja.} obilja dežja.“ 42 Tako je Aháb odšel gor, da jé in da pije. Elija pa je odšel gor, na vrh Karmela in se vrgel dol na zemljo in svoj obraz dal med svoja kolena 43 in svojemu služabniku rekel: „Pojdi sedaj gor, glej proti morju.“ In ta je odšel gor, pogledal in rekel: „Tam ni nič.“ Rekel je: „Pojdi ponovno, sedemkrat.“ 44 Pripetilo se je sedmič, da je rekel: „Glej, tam vstaja iz morja majhen oblak, podoben človeški roki.“ Rekel je: „Pojdi gor in reci Ahábu: ‚Pripravi ^{▼▼Pripravi: hebr. Priveži, ali, Zveži.} svoj bojni voz in se spusti dol, da te ne ustavi dež.‘“ 45 V vmesnem času se je pripetilo, da je bilo nebo črno z oblaki in vetrom in tam je bil velik dež. Aháb je jahal in šel v Jezreél. ^{▼▼[Jezreél: hebr. Bog bo posejal.]} 46 Gospodova roka pa je bila na Eliju. Opasal je svoja ledja in pred Ahábom tekel k ^{▼▼k…: hebr. dokler ne prideš do Jezreéla.} vhodu v Jezreél.